NJETWORK

Javna razprava in koncert Push Bush Out

blanco — 2008-06-05T13:44:02Z

Poročilo iz prvega dne festivala Push Bush(ism) Out

blanco — 2008-06-03T13:52:27Z

Začel se je festival Put Bush(isms) Out. V SC Rog smo tako včeraj zvečer pogledali dokumentaren firm z naslovom Why we fight? Film v produkciji BBC four nam je predstavil ameriške vojaške intervencije skozi logiko militarizma ZDA, ki ga narekuje vojaško industrijski kompleks. Militarizacija ZDA in z njo povezana oblika globalne vladavine, ki sloni na vojaških intervencijah edine preostale vojaške velesile, je posledica profitne logike korporacij, katerih proizvod je vojna. Te korporacije so postale v ekonomiji ZDA tako pomembne, da lahko diktirajo politiko države in si podredijo njene politične institucije. G. W. Bush je le pudelj vojnih korporacij. Tony Blair je bil torej pudelj pudlja, Janša pa je pudeljček pudlja.

Po projekciji smo sodelujoči razdrli debato o dokumentarcu, o Bushevi vojni vladavini in o lokalnih artikulacijah Bushizmov. Ugotavljali smo, da čeprav je dokumentarec zgrajen okrog ene hipoteze, ki ji lahko rečemo osamosvojitev korporacijskega vojaško industrijskega kompleksa, ta redukcionizem ne blokira razmisleka o globalni vladavini bušizmov, ki se artikulirajo tudi v naših vsakdanjih življenjih. Potem smo se spomnili različnih diskurzov, s katerimi smo od leta 2001 v globalnih gibanjih kritizirali vladavino permanentne globalne vojne, ki jo je uvedel Bush. Naš spomin je pobrskal po diskusijah, ki so se dogajale na Univerzi La Sapienza leta 2003, v času akcij Train Stopping, ko so v Italiji aktivisti in običajni državljani zaustavljali vlakovne kompozicije smrti, ki so prevažale orožje iz NATO in ameriških baz v pristanišča, odkoder so ladijski transporti krenili na Bližnji vzhod. Udeleženci diskusije so takrat preizpraševali povezavo med vojno, režimom proizvodnje znanja in različnimi načini prilaščanja znanja. Kritiki patentov in avtorskih pravic se je pridružilo vprašanje etike proizvajalcev znanja in sodelujoči so skovali geslo, ki je šlo po spominu nekako takole “Niti ene možganske celice za vojno”! Tako smo prišli do vprašanja povezave naših neposrednih pogojev proizvajanja in zadovoljevanja potreb s politično oblastjo, ki jo danes predstavlja Bush in njegovi vazali. Pri tem smo se čudili neobstoju kritike tovrstnih povezav pri nas. Omenjen je bil primer sindikalnega in študentskega boja v visokem šolstvu. Medtem ko na Univerzi vsi ugotavljamo, da je prišlo do razvrednotenja visokošolskega izobraževanja, ki je kazen zaradi vztrajanja učiteljev in študentov na tem, da je znanje javna dobrina, ki mora biti dostopna vsem, imamo na steklenih stenah učilnic na FDV črtne kode. Simbolika oblagovljenja in privatizacije znanja ne bi mogla biti bolj očitna. Prav tako se v sindikalnih in študentskih debatah nihče ne vpraša, kako proizvajamo znanje in za koga. Za gospostvo ali za osvobajanje, za korporacije ali za človeštvo? Nobeno geslo “Niti možganske celice za vojno in korporacije!” ne kroži po normaliziranih hodnikih in učilnicah univerze. Debata nas je potem odnesla iz univerze v ti. avtonomne prostore. Spomnili smo se, kako je v petek po koncertu Ede Majke, ki je pozdravil antifašistično Ljubljano, prizorišče koncerta obiskal župan Ljubljane Zoran Janković. Sklepamo, da je prišel nadzorovati, kako se na Metelkovi držijo dogovorov o pravočasnem končanju koncertov in uboganju pravil, ki jih prinaša legalizacija. Servilnost metelkovcev in obiskovalcev je bila očitna. Servilnost do človeka, ki skuša vnesti logiko korporacij v delovanje mesta. Toliko o avtonomiji na Metelkovi. Pa tudi koliko uporabnikov in obiskovalcev Roga v the dneh razmišlja o Bushu kot simbolu oblasti korporacij, ki suspendirajo demokracijo. Oblasti, ki ima tiste, ki so oživeli opuščene prostore bivše tovarne in jih namenili ustvarjalnosti vsakogar, za izmečke. Stopnja zavesti v Rogu, ki trenutno morda edini artikulira avtonomijo, se bo lahko izkazala v času festivala Push Bush(isms) Out. Po tem, ko smo se podvrgli tovrstni samokritiki, smo se spomnili prizora iz šestdesetih let v Torinu. Fašisti so napovedali shod v centru mesta. Delavci v tovarni Fiat so se odločili, da preprečijo fašistično zborovanje. Sindikati in Komunistična partija, so hoteli vsiliti simbolični shod na robu mesta, daleč od zbiranja fašistov. Delavci so jih poslali k vragu in se napotili v center, da bi obračunali s fašisti. Karabinijeri streljajo na delavce in padejo smrtne žrtve. To je simbol razkola delavcev s sindikati in partijo. Sodelujoči na debati smo se vprašali: “Kako je mogoče, da so takrat delavci vedeli, da je izid njihovega delavskega boja povezan s politično oblastjo, danes pa štekajo en kurc?” Fiatovi delavci so vedeli, da fašizem pomeni korporativizem in torej zaustavitev razrednega boja za dobrobit nacije, za profite kapitalistov. Zato so šli razbit fašistični shod. Danes pa delavci (materialni in nematerialni) delegirajo svoje interese sindikatom, ki depolitizirajo in krotijo divjo zver dela in potreb. Ekonomske zahteve sindikatov artikulirajo interese kapitala in depolitizirajo ter pacifizirajo družbo. Nazadnje so skovali domislico, da gre danes za klasičen razredni boj, ki je stvar konflikta med delom in kapitalom, pri čemer je politična oblast nevtralna. Tako je jasno, zakaj ne bodo pozvali na demonstracije proti politični oblasti, ki jo predstavljajo Bush in njegovi vazali. Na ta način smo v debati identificirali še en problem poleg korporacij, in sicer problem korporativizma. Na koncu debate se je izkristaliziral možen nastavek za artikulacijo kritike vrha EU-ZDA: “Kaj je naša moč, kako jo širiti in na katerih točkah jo politična oblast zaustavlja in onemogoča?” S tem spinozističnim nastavkom se tudi končuje prvo poročilo iz festivala Push Bushi(sms) Out.

Festival Push Bush(isms) Out (SC Rog; od 2. do 6. junija)

blanco — 2008-05-31T11:54:12Z

Filmske projekcije, ki obravnavajo bušistično vladavino na obeh straneh Atlantika, v ZDA in v Evropi. Projekciji izbranih filmov in kratkih videov bo sledila razprava z geslom (Re)search&Destroy Bushisms. Projekcije bodo v Socialnem centru Rog (Trubarjeva 72)

Ponedeljek, 2. junija, ob 20. uri
ZDA so pod Bushem začele permanentno globalno vojno. Nasprotovali smo ji na ulicah, evropske politične elite pa so večinoma ignorirale prevladujoča protivojna občutja.

Torek, 3. junija, ob 20. uri
Kako izgleda bušizem v ZDA oziroma kako izgleda permanentna globalna vojna v prvem svetu. Predpogoj neoliberalnega preoblikovanja družb je uničenje, ki ga prinašajo vojne ali druge katastrofe.

Četrtek, 5. junija, ob 20. uri
Neokonzervativna politika, katere nosilci so Bush in njegovi evropski vazali, je reakcija. Obstajajo druge ZDA in druga Evropa radikalnih zahtev po svobodi, enakosti in pravičnosti.

Petek, 6. junija, ob 17. uri
V Zvezda parku v okviru sejma Porežimo grmovje/Cut The Bush javna razprava z naslovom Push Bush(isms) Out. Namen razprave je prispevati h kritiki vrha ZDA-EU.

Petek, 6. junija, ob 21. uri
V Koncertni dvorani Tovarne Rog (Trubarjeva 72) Koncert Push Bush Out

Ponedeljek, 9. junija; Torek, 10. junija
Makijevci proti Bushu

PUSH BUSH(isms) OUT

blanco — 2008-05-27T22:37:47Z

Devetega junija bo v Sloveniji vrh EU-ZDA. Vrha se bo udeležil tudi G. W. Bush. Govori se, da se svetovni mogočneži ne nameravajo spustiti iz Brda v Ljubljano. Bush in njegovi vazali bodo raje ostali v podeželski idili. Antifašistična Ljubljana bi jim lahko pokvarila vtis idilične deželice, ki ga je Bush leta 2001 na vrhu ZDA-Rusija sklenil z vzhičenim odgovorom na novinarsko vprašanje o vtisih o Sloveniji: „I like it, I'll buy it!“

Zagotovo bo tudi tokrat zvezda vrha najmanj priljubljen predsednik v zgodovini ZDA. Za večino človeštva je zločinec, saj je takoj po vselitvi v Belo hišo sprožil virus bušizma, ki se širi po vsem svetu – virus permanentne globalne vojne, medcivilizacijskega konflikta, kriminalizacije migracij, novih oblik fašizma, oblasti, ki upravlja s strahom, represivnega odgovora na socialne probleme. Ta virus se širi povsod – od bombardiranja in okupacije Iraka in Afganistana, konzervativizma v socialnih in civilnih zadevah (kriminalizacija revščine, prohibicionizem, institucionalna homofobija), ekološkega cinizma, do vigilantov na meji med ZDA ter Mehiko in fašističnih tolp v Evropi.

Na brdu EU-ZDA bo Bush ponovno skušal zakrpati bušistično globalno hegemonijo, ki jo je sprožil s ti. vojno proti terorizmu. Ta hegemonija je načeta, vendar še zdaleč ni na kolenih. Fašizmi so najbolj strupeni in nasilni pred svojim zatonom. Medtem ko je vedno bolj očitno, da bo prišlo do sprememb na prestolu globalnega Imperija, da se bo po jesenskih volitvah v ZDA oblika globalne vladavine spremenila, in da bodo permanentno globalno vojno in unilateralizem nadomestile nove oblike globalne vladljivosti, v Evropi tonemo v nov bušizem, ki - tako kot post enajstseptemberski - vzpostavlja vladavino strahu in nasilja. Primera tega bušizma a la Europe sta Sarkozy in Berlusconi s politikami kriminalizacije migracij, islamofobije, prohibicionizma, medijsko podprtega sekuritarianizma in sistematičnega napada na v preteklosti priborjene civilne svoboščine in socialne pravice. Sarkozyjeva in Berlusconijeva Evropa z množičnimi policijskimi racijami, divjanjem neonacističnih tolp in diskriminatornostjo državnih institucij vedno bolj spominja na temne čase nacifašizma. Sprega diskriminatornih institucij, policijskega nasilja in divjanja fašističnih tolp nam je poznana tudi v Sloveniji, kjer je morda najbolj eklatanten primer vzpona neofašizma Ambrus, ki pa še zdaleč ni edini.

Zato je jasno, da v teh dneh ne moremo molčati. Bush bo na Brdu dajal napotke svojim vazalom. Poslušne bo trepljal, neposlušne ošteval. Pa ne zato, ker bi bili drugačni od njega, ampak zato, ker želijo sami vladati Imperiju, ker hočejo iz Evrope narediti supersilo, ki bo posnetek Busheve Amerike. Mi nočemo takšne Evrope. Hočemo Evropo, ki bo šibek člen v imperialni verigi. Hočemo antibušistično in antifašistično Evropo, Evropo boja za globalno pravičnost, v kateri tečejo procesi osvobajanja in ne Evropo naci-neoliberalizma.

Kako pripravno je, da se ravno v teh dneh spominjamo revolucije leta 68, ki jo lahko na kratko opredelimo kot revolucijo proti kapitalističnim korporacijam in socialističnim birokracijam, za osvoboditev od dela in proti socialni reprodukciji kapitala. Revolucija, ki so jo njeni protagonisti razumeli kot osvoboditev od dela in sprostitev želja in potreb zunaj družbene tovarne, nam je lahko izhodišče za kritiko manifestacij bušizma, med njimi vrha EU-ZDA. Po tem izhodišču so bušizmi reakcija oblasti na našo željo, moč, svobodo v mestih, transnacionalnih in transseksualnih skupnostih, kreativnih mrežah, nomadskih dispozitivih subjektivizacije, svobodnih prostorih.

Nedemokratični trdnjavi vrha EU-ZDA, ki bo akumulacija vseh oblik gospostva v Imperiju, je treba zoperstaviti demokratični micelij kontraimperija, v katerem bodo soodzvanjale in se mešale mnogotere oblike življenja zunaj bušizmov. Oni bodo v trdnjavi na Brdu. Da bi odvrnili tiste, ki jih baje predstavljajo, se bodo obdali s policijo, vojsko, tajnimi službami. Mi bomo v mestu. Oboroženi z domišljijo, solidarnostjo, subverzivnimi željami in potrebami bomo odvrnili bušizme in neofašizme.