NJETWORK

Izjava oropanih in izgnanih migrantskih delavcev ter transnacionalne civilne dužbe in gibanj

blanco — 2010-07-21T16:01:13Z

Samoorganizirani delavci iz Cazina danes v Sarajevu pred institucijami oblasti mednarodne skupnosti, EU in držav BiH ter Slovenije zahtevajo takojšnjo povrnitev vsega, kar jim v Sloveniji dolgujejo delodajalci. Za zlorabe in opeharjenje so v prvi vrsti krive institucije nacionalne oblasti in oblasti EU ter institucije mednarodne skupnosti. Zahtevamo, da te institucije sprejmejo odgovornost in da nemudoma izpolnijo zahteve konkretne skupine opeharjenih delavcev, vseh migrantskih delavcev, vseh delavcev sveta ter antirasistične, antinacionalistične transnacionalne civilne družbe in gibanj.

Neposredni zahtevi skupine delavcev iz Cazina in okolice sta takojšnja povrnitev vseh pravic iz delovnih razmerij, ki jim jih odrekajo delodajalci v RS ter takojšnje prenehanje s praksami izsiljevanja, ki so značilne za režim delovnih migracij v RS. Konkretno zahtevamo podelitev osebnega delovnega dovoljenja prizadetim delavcem. Delavci iz Cazina, transnacionalna civilna družba, gibanja in državljani sveta tako zahtevamo ukinitev režima migracij, ki pomeni odvisnost delavcev od delodajalcev. Režima migracij, ki pomeni sistematično degradacijo in siromašenje migrantskih delavcev ter njihovih skupnosti. Zahtevamo ukinitev režima, ki sloni na segregaciji, diskriminaciji, neenakopravnosti, apartheidu. Zahtevamo ukinitev nepravičnega mejnega režima, ki je dejavnik stratifikacije, neenakosti, nesvobode, poglabljanja hierahij ter neokolonialnih politik.

Primer oropanih in izigranih delavcev BiH je paradigmatski primer položaja migrantskih delavcev in delavcev sveta v današnjem svetu. Režimi migracij oziroma upravljanja z migracijami in nadzora nad njimi so zgrajeni na domnevi, da lahko človeka zreduciramo na kontejner delovne sile, da lahko nereduktibilno enkratnost in mnogoterost človeškega življenja zreduciramo na delavca kot blago, ki se ga po potrebi vpreže, izkoristi in nato zavrže. Da se ga lahko izžene, osami, izigra, odvzame dostojanstvo. Danes se evrobirokrati in njihovi kolegi – oboji oprode kapitala – v evropskih nacionalnih državah navdušujejo nad konceptom krožnih migracij. Pri tem jim še kako radi pritegujejo kolegi – oprode kapitala – iz držav v tako imenovani tranziciji. Po tem konceptu se migrantskega delavca najame, izkoristi in nato odstrani iz družbe, ki jo je gradil. Dober je kot hiperizkoriščan proizvajalec skupnega družbenega bogastva, ko pa pride do vprašanja njegovega uživanja v skupnem bogastvu, se ga odstrani iz države. Evrobirokrati in nacionalni birokrati to realnost zakrivajo z govorom o škodljivosti t. i. nelegalnih migracij, s kriminalizacijo migrantov, s ciničnim pridiganjem o principih svetega egoizma, ki jih je baje treba uporabiti pri upravljanju z migracijami. Nesramežljivo posegajo po ukrepih nacionalističnega protekcionizma in svojim državljanom revežem razlagajo, da je njihov sovražnik revež nedržavljan, t. i. državljan tretjih držav.

Danes smo pred institucijo Visokega predstavnika mednarodne skupnosti zato, ker hočemo bosanski, slovenski, evropski in mednarodni javnosti sporočiti, da je treba priti do dna verigi izkoriščanja migrantskih delavcev. Kooperant, kot je Perkovič, ki zlorabi in okrade delavce, ne bi mogel obstajati brez kompradorskih političnih elit na nacionalni ravni. Te vzpostavljajo zakonske in normativne okvire, ki migrantskemu delavcu jemljejo pravico do izbire in ga potiskajo in silijo v položaj, ki je soroden položaju sužnjev. Povampirjeni delodajalci, kot je Perkovič, ne bi bili mogoči brez kompradorskih elit v izvornih državah. Tem elitam ni do tega, da bi državljani, ki jih predstavljajo, dosegli enakopravnost in polne pravice, ampak jim je več do nadzora nad svojimi državljani in do t. i. zaščite nacionalnega trga dela. Perkovič in podobni kvaziposlovneži ter delodajalci so le najnižji izvajalci skrajno krivične in diskriminatorne politike migracij. So izvajalci meja, katerih namen je poglabljanje in reprodukcija hierahij na globalni ravni, stratifikacija družb in avtoritarni politični režim, ki sloni na segregaciji, apartheidu, vojni med reveži, vladanju prek razširjanja strahu in predsodkov. Danes obtožujemo Institucijo Visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH, da je eden od arhitektov takšne politike. Tovrstne politike so odgovorne za sramotne oblike izkoriščanja migrantskih delavcev v Sloveniji in EU. Dokaz za to je hinavščina EU, ki ima vse bolj hegemonsko vlogo v instituciji Visokega predstavnika. Hinavščina se še kako vidi v nenehnem pogojevanju in blokiranju procesa t. i. liberalizacije viznega režima za državljane BiH ob hkratni popolni slepoti za krivice, ki se dogajajo državljanom BiH in drugim državljanom t. i. tretjih držav, ki delajo in bivajo v državah članicah Evropske unije. Nepravičen vizni režim, ki so mu podvrženi državljani BiH, je vzrok brutalnega izkoriščanja državljanov BiH v državi članici EU Sloveniji.

Danes smo pred institucijo Visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH zato, da zahtevamo konec neverjetnega sprenevedanja institucij EU in mednarodne skupnosti, ko gre za vprašanje viznega režima, svobode gibanja državljanov t.i. tretjih držav. Od institucij EU, od mednarodne skupnosti in od institucij nacionalnih oblasti zahtevamo, da se soočijo z zgodbami skrajnega izkoriščanja in zlorab migrantskih delavcev. Naj institucije EU in mednarodne skupnosti priznajo, da je takšno stanje, o katerem danes priča skupina delavcev iz Cazina, neposredni proizvod evropskega mejnega in s tem viznega režima za državljane t. i. tretjih držav. Ta mejni in vizni režim botruje osebni odvisnosti delavcev od delodajalcev, degradaciji migrantskih delavcev in uničevanju njihovih potencialov in življenj. Danes smo pred institucijo Visokega predstavnika kot globalni državljani in Evropejci. Tukaj smo, ker mislimo, da je drugačna Evropa mogoča. Ker proizvajamo Evropo svobode, enakosti, emancipacije in osvobajanja.

IWW

Samoorganizovani radnici iz Cazina danas u Sarajevu ispred institucija vlasti međunarodne zajednice , EU i države BiH, te Slovenije zahtijevaju hitan povrat svega što im poslodavci u Sloveniji duguju.

Za zloupotrebe i prevare su u prvom redu krive institucije slovenske nacionalne vlasti i vlasti EU, te institucije međunarodne zajednice. Zahtijevamo da te institucije preuzmu ODGOVORNOST i da čim prije ispune zahtjeve konkretne grupe prevarenih radnika, svih migrantskih radnika, svih radnika svijeta te antirasističkog, antinacionalističkog transnacionalnog civilnog društva i pokreta.

Neposredni zahtjevi grupe radnika iz Cazina i okoline su momentalni povrat svih prava iz radnog odnosa koji im onemogućavaju poslodavci iz Republike Slovenije, te prestajanje sa praksama ucjenjivanja koje su karakteristične za režim radnih migracija u Republici Sloveniji.

Konkretno, zahtijevamo PODJELU LIČNIH RADNIH DOZVOLA oštećenim radnicima. Radnici iz Cazina, transnacionacionalna civilna društva, pokreti i državljani svijeta tako zahtijevaju ukidanje REŽIMA MIGRACIJA koji znači zavisnost radnika od poslodavaca, režima migracija, koji znači sistemsku degradaciju i siromašenje migrantskih radnika, te njihovih zajednica. Zahtijevamo ukidanje nepravednog graničnog režima, koji je činioc stratifikacije, nejednakosti, neslobode, produbljivanje hijerarhije te neokolonijalnih politika.

Primjer opljačkanih i izigranih radnika BiH je paradigmatski primjer položaja migratskih radnika i radnika svijeta u današnjem svijetu. Režimi migracija ili upravljanja sa migracijama i nadzorom nad njima su izgrađeni na ideji, da čovjeka svedemo na jedinicu radne snage, da nesvodivu pojedinačnost i univerzalnost čovjekovog života reduciramo na radnika kao dobro, koje se po potrebi upregne, iskoristi i potom odbaci; da se zatim istjera, osami, izigra, da mu se na kraju oduzme dostojanstvo. Danas se evrobirokrati i njihove kolege- vazali kapitala u evropskim nacionalnim državama oduševljavaju nad konceptom kružnih migracija.

Pri tome im i te kako pomažu kolege- vazali kapitala iz država u takozvanoj tranziciji. Po tom konceptu se imigrantskog radnika unajmi, iskoristi i potom odstrani iz društva koje je gradio. Dobar je kao hiperiskorišten proizvođač zajedničkog društvenog bogatstva, ali kada dođe do pitanja njihovog uživanja u zajedničkom bogatsvu, odstrani se iz države.

Evrobirokrati i nacionalni birokrati tu realnost prikrivaju sa izgovorom o štetnosti, tzv. nelegalnih migracija, sistematski kriminalizirajući migrante, sa ciničnim propovijedanjem o principima svetoga egoizma koje treba upotrijebiti pri upravljanju sa migracijama. Bezobzirno interveniraju sa mjerama nacionalističkog protekcionizma i siromašnim državljanima objašnjavaju da je njihov neprijatelj siromah nedržavljanin, tj. državljanin trećih zemalja.

Danas smo pred institucijom Visokog predstavnika međunarodne zajednice zato jer hoćemo bosanskoj, slovenskoj, evropskoj i međunarodnoj javnosti poručiti da treba konačno stati u kraj iskorištavanju migratskih radnika. Kooperant, kao što je Perković, koji iskorištava i krade radnike, ne bi mogao postojati bez sluganskih političkih elita na nacionalnoj razini koje uspostavljaju zakonske i normativne okvire koje migrantskom radniku oduzimaju pravo izbora i stavljaju ga u položaj roba.

Povampireni poslodavci kao što je Perković, ne bi mogli postojati bez sluganskih političkih elita u izvornim državama Te elite ne žele, da državljani čiji su predstavnici, dobiju jednakopravost i puna prava, već im je bitniji nadzor nad svim državljanima i do zaštite tzv. nacionalnog tržišta rada. Perković i podobni kvazibiznismeni, te poslodavci su samo najniži izvođači krajnje nepravedne i diskriminacijske politike migracija. Oni su psi čuvari granica kojima je cilj produbljivanje i reprodukcija hijerahija na globalnoj razini, stratifikacija društva i autoritaran politički režim koji je sklon segregaciji, aparthejdu, ratom između sirotinje, vladanja na osnovu straha i predrasuda. Danas optužujemo instituciju Visokog predstavnika međunarodne zajednice u BiH, jer je jedan od arhitekata takve politke.

Takve i slične politike su odgovorne za sramotne oblike iskorištavanja migratskih radnika u Sloveniji i EU. Dokaz za to je licemjernost EU, koja ima sve veću hegemonsku ulogu u instituciji Visokog predstavnika. Licemjernost se itekako vidi u neprestanom uslovljavanju i blokiranju procesa tzv. liberalizacije vizog režima za državljane BiH i istovremenoj potpunoj sljepoći za nepravdu koja se dešava državljanima BiH i drugim državljanima trećih zemalja, koji rade i borave u državama članica Evropske unije. Nepravedan vizni režim kojim su podvrgnuti državljani BiH uzrok je brutalnog iskorištavanja državljana BiH u državi članici EU, Sloveniji.

Danas smo pred institucijom Visokog predstavnika međunarodne zajednice u BiH jer zahtijevamo kraj nevjerovatnog poricanja odgovornosti institucija EU i međunarodne zajednice, kada se govori o viznom režimu, slobodi kretanja državljana iz trećih zemalja. Od institucija EU, od međunarodne zajednice i od institucije nacionalnih vlasti tražimo da se suoče sa iskustvima iskorištavanja i zloupotrebe migratskih radnika. Potrebno je da institucije EU i međunarodne zajednice priznaju da je takvo stanje, o kojem danas govori grupa radnika iz Cazina, neposredni proizvod evropskog graničnog i sa tim viznog režima za državljane tzv. trećeg svijeta. Takav granični i vizni režim podupire zavisnost radnika od poslodavaca, degradaciju migrantskih radnika i uništavanje njihovih potencijala i života. Danas smo pred institucijom Visokog predstavnika kao globalni državljani i kao Evropejci. Tu smo jer mislimo da je drugačija Evropa moguća. Želimo da kreiramo Evropu slobode, jednakosti, emancipacije i oslobođenja.

IWW

Peticija v podporo zahtevam opeharjenih in izgnanih migrantskih delavcev iz BiH

blanco — 2010-07-13T18:29:11Z

Marca letos je javnost razburkal samoorganiziran protest migrantskih delavcev. Gladovna stavka delavcev Prenove je razkrila brutalnost izkoriščanja delavcev iz t.i. tretjih držav, ki jo omogoča sistem »upravljanja z migracijami« v katerem delodajalci na razne načine kršijo delavske in druge pravice migrantov: delodajalci delavcem več mesecev ne izplačujejo plač ali pa jim dajejo le manjše zneske na roko, ne plačujejo pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ipd. Te kršitve navadno trajajo do trenutka, ko morajo delavci zaradi prenehanja delovnih dovoljenj zapustiti Slovenijo, in to ne glede na dejstvo, da jim delodajalci niso izplačali tega, kar jim dolgujejo.

Upor delavcev je razkril dolgo prezrto družbeno realnost migrantov. V javnosti je bil tudi pravilno identificiran ključen razlog stanja na področju zaposlovanja migrantov. To je močan odnos odvisnosti migrantskega delavca od delodajalca, ki ga vzpostavlja ureditev zaposlovanja migrantov. Zaradi te odvisnosti delavci trpijo kršitve in se ne upirajo delodajalcem, ki jih izkoriščajo in sistematično kršijo njihove pravice. Če bi se namreč uprli, tako da bi na primer odpovedali delovno razmerje, stavkali ali se obrnili na pristojne institucije (denimo inšpekcije), bi jim (praviloma) prenehalo delovno razmerje. S tem pa bi izgubili dovoljenje za prebivanje in bi morali zapustiti Slovenijo. Če je ne bi prostovoljno zapustili, bi jih (kot se je nedavno zgodilo delavcem Vegrada) prisilno deportirali.

Razkritje položaja migrantov je ustvarilo zmotno prepričanje, da ga je treba bolje »regulirati«, po možnosti s povečanjem represivnega delovanja države. Slovenske oblasti so se odzvale s predlogom nove ureditve zaposlovanja tujcev in z oblastmi BiH, katere državljani predstavljajo glavnino v Sloveniji zaposlenih migrantov, pričele snovati sporazuma, ki bosta verjetno otežila življenja migrantskih delavcev v Sloveniji. Na prvi pogled se morebiti zdi, da bo nova ureditev izboljšala situacijo migrantskih delavcev, vendar ohranja ključni dejavnih izkoriščanja migrantske delovne sile. Odnos med migrantski delavci ter oblastnimi institucijami in delodajalci bo še naprej tak, da delavci ne bodo imeli nobene moči.

Predlogi ureditve položaja migrantskih delavcev imajo še eno veliko pomanjkljivost. Veljali bodo za delavce, ki bodo šele prišli, ignorirajo pa tiste migranstke delavce, ki so že morali zapustiti Slovenijo, ne da bi jim bile izplačane prigarane plače in druge obveznosti. Po uradnih statistikah je v zadnjem letu odšlo iz Slovenije kar 14.000 oseb. Še več, ker veliko migrantskih delavcev ni bilo formalno odpuščenih, niso upravičeni do nadomestila in storitev za primer brezposelni v RS in tudi v svoji državi. Hkrati jim je, ker so v drugi državi, izjemno oteženo terjanje neizplačanih obveznosti od delodajalcev in uveljavljanje pravic v Sloveniji.

Zaradi tega se izigrani delavci v BiH samoorganizirajo. Sodelavci upornih delavcev Prenove in drugi, ki so bili nekdaj zaposleni in opeharjeni v Sloveniji, so se povezali v Organizacioni odbor Cazin. Ta skupaj z IWW (Nevidni delavci sveta), SC Rog iz Ljubljane, gibanjem Dosta! iz BIH in Udruženjem za političke nauke iz Fakulteta za političke nauke v Sarajevu, razkriva položaj tujih delavcev, zaposlenih v Sloveniji, tudi bosanski javnosti, opozarja na nevzdržno situacijo in posledice, ki iz tega izhajajo. Da je treba priti do hitre in pravične rešitve za dotično skupino delavcev in za vse migrantske delavce, bomo opozorili na manifestaciji pred institucijami BiH, pred sedežem Visokega predstavnika mednarodne skupnosti ter slovenskim veleposlaništvom v ponedeljek, 19.7. v Sarajevu.

Zahtevamo naslednje:

da slovenske oblasti omogočijo takojšnje izplačilo neporavnanih obveznosti, ki izhajajo iz zaposlitev v Sloveniji;

osebno delovno dovoljenje, ki jim bo omogočilo prost dostop do zaposlitve v Sloveniji in s tem odpravo sistemske odvisnosti od delodajalcev.

Odprava izkoriščanja migrantskih delavcev v Sloveniji zahteva transnacionalno delovanje. V nasprotnem primeru soglašamo s tem, da kolikor izženemo človeka, se nam ni treba ukvarjati z reševanjem krivice, ki mu je bila storjena. Iz Slovenije izgnani samoorganizirani delavci v BiH pomenijo neposreden upor proti hierarhijam in dominaciji, ki jih v sodobni ureditvi sveta določajo meje in avtoritarne migracijske politike. Da bi bil njihov boj uspešen, potrebujejo tudi transnacionalno solidarnost. Zato pozivamo k podpisu te peticije, s katero podpiramo zahteve opeharjenih delavcev iz BiH.

Izsek iz javne tribune IWW v Sarajevu na Fakultetu za političke nauke

blanco — 2010-07-06T20:58:45Z

IWW Sarajevo from mglc on Vimeo.

- IWW - Nevidni delavci sveta / Aktualno, IWW mobilizacija v BiH

Posebna Viza za budućnost v okviru mobilizacije IWW v BiH

blanco — 2010-07-04T12:36:47Z

- IWW - Nevidni delavci sveta / Aktualno, IWW mobilizacija v BiH

Izsek iz javne tribune IWW v Cazinu

blanco — 2010-07-04T10:30:06Z

IWW Cazin from mglc on Vimeo.

- IWW - Nevidni delavci sveta / Aktualno, IWW mobilizacija v BiH

Benefit žur za agregat - Precarious Generation Party

Parisien — 2010-07-01T09:48:57Z

Datum: 1. julij 2010

Čas: 14:00

Kraj: Tovarna Rog - Dvorišče, Socialni center, Koncertna dvorana

Fronta prekercev vabi na benefit žur za popravilo agregata, ki je bil poškodovan na alterfestaciji proti delu 19.5.

Program:

14:00 Piknik

18:00 Ogled filma z alterfestacije proti delu

20:00 Koncerti:

SENSIMILIA (rock/hardcore) - http://www.myspace.com/sensimiliaband

DIVJI ŠTRUDL (rock'n'roll) - http://www.facebook.com/pages/Divji...

THE GHEN (rock/progressive) - http://www.myspace.com/theghen

ELECTRIC BIRDS (from another dimension)

Vstopnina: Prostovoljni prispevki za agregat

Javna tribina "Sloboda (ne)kretanja? Bh. radnici u Sloveniji" (Fakultet političkih nauku Sarajevu, 30.6. u 11. časova)

blanco — 2010-06-24T13:31:13Z

Za položaj radnika državljana trećih zemalja u EU su karakteristični brutalno iskorištavanje, diskriminacija i odsustvo pravde.

U vrijeme krize režim radnih migracija zemalja EU, koji je osnovan na nejednakopravnosti migrantskih radnika i s time takoreći robovlasničkom odnosu između poslodavca i radnika, pokazuje svu brutalnost politike kontrolirane slobode kretanja, koja slijedi imperativima reprodukcije i podubljivanja hijerahija na tržištu rada. U EU se danas migrantski radnici susreću sa masovnom nezaposlenošću, negiranjem temeljnih prava iz radnog odnosa pa i ljudskih prava, ksenofobijom i rasizmom, masovnim deportacijama.

Slovenija koja je članica EU od 2004 i punopravna članica Schengenskoh ugovora od 2007 u tome nije nikakva iznimka. Štoviše, izgleda da je položaj migrantskih radnika u Sloveniji među najkatastrofalnijima u EU. Većina migrantskih radnika u Sloveniji su državljani BiH. Podloženi su autoritarnom režimu radnih migracija, koji prouzrukuje potpunu ovisnost radnika od poslodavca, isključenje migranta iz sistema socijalne sigurnosti, totalnu kontrolu nad ljudima na poslu i u radničkim domovima, segregaciju i degradaciju na lateralnom i karceralnom tržištu rada.

Zbog katastrofalnog položaja migrantskih radnika u Sloveniji, koji je rezultat institucionalne diskriminacije, se je 2007. godine formirao pokret IWW (Nevidljivi radnici svijeta). Inicijativu, koja djeluje u Socijalnom centru Rog, sastavljaju migrantski radnici, studenti i istraživači.

IWW je poslije dvije godine intenzivnog aktivističkog istraživanja, čiji je cilj proizvodnja znanja o položaju migrantskih radnika pa i njihova samoorganizacija, slovenačkoj javnosti predstavio detaljnu analizu situacije u kojoj se nalaziju radnici tzv. trećih zemalja u Sloveniji. U to vrijeme su započele i prve organizirane akcije migrantskih radnika, kojima su tražili svoja prava i promjenu robovlasničkog režima migracija u Sloveniji. Na proljeće ove godine je organiziran štrajk glađu radnika Prenove iz Kočevja i protest štrajkajučih i aktivista IWW pred Ministarstvom za rad RS. Taj štrajk i protest na ministarstvu su konačno otvorili put za javnu diskusiju o režimu radnih migracija u Sloveniji, pa i mogućnost njegove promjene.

Promjene koje predlaže Ministarstvo za rad i koje su trenutačno u javnoj raspravi su kozmetičke prirode i ne donose substancijalne promjene postojećeg režima migracija. Štoviše, te promjene ne obuhvaćaju one, koji su bili u Sloveniji izigrani, kojima poslodavci duguju plate, regrese itd. i koji su trebali napustiti Sloveniju. Naime, migrantski radnik nije otpušten. Njemu istekne radna dozvola i s time boravišna viza. Tako postane ilegalac u zemlji, a vlasti mu ne pomognu, da ostvari svoja prava iz rada, nego ga deportuju. Tako je slovenačka policija nedavno deportirala grupu štrajkujućih radnika Gradwe, koji su tražili, da se im isplate plate za mjesece rada. Zbog toga je pokret IWW odlučio da započne aktivnosti u BiH. Njihov cilj je senzibiliziranje bh. javnosti, organiziranje radnika, koji su bili prognani iz Slovenije i koji su ostali bez praktičkih mogućnosti, da potraže ono, što im pripada. Putem javnih tribina i protesta u Sarajevu pred odgovarajućim institucijama BiH, sjedištem Visokog predstavnika i slovenačke ambasade IWW traži prava za migrantske radnike.

U okviru naših aktivnosti organiziramo 30. juna u suradnji sa Fakultetom političkih nauka u Sarajevu javnu tribinu "Sloboda (ne)kretanja u EU? Bh. radnici u Sloveniji". Na tribini će na prvom dijelu Organizacioni odbor iz Cazina i IWW predstaviti situaciju migrantskih radnika u Sloveniji, koju ćemo osvijetliti u kontekstu konsituiranja hijerarhičnog globalnog tržišta rada i razvoja evropskog režima migracija, koji ima karakteristike režima apartheida. Na drugom akademsko aktivističkom dijelu javne tribine želimo razgovarati o migracijama i pokretima za prava migranata kao agensima nužnih globalnih društvenih promjena u smjeru slobode i jednakosti za sve. Migranti i migrantski radnici te njihovi pokreti su subjektivitet promjena i borbe protiv hijerarhija i nejednakosti koje su karakterističke za globalni integrirani kapitalizam. Njihova borba za osnovna prava je borba protiv stratifikacije tržišta rada i time protiv granica, koje su danas središnji mehanizam uspostavljanja sistema hijerahijskog uključivanja u svijetu, koji se integrira na osnovu ideje slobode kruženja, koja se konkretizira u hijerahijskom režimu slobodnog kruženja novca, blaga i ljudi. Borba migrantskih radnika je borba za prava radnika, njihovih zajednica, za slobodniji oblik rada i demokratizaciju zemalja u kojima rade i iz kojih dolaze. Isto tako mislimo, da je transnacionalnost, koju gradi želja migranata za bolji život, karakterističnija za preko granični politički prostor, koji je podijeljen granicama (kao što je prostor SLO-BiH), nego viši ili manji stepen integracija. U tom svijetlu želimo na akademsko aktivističkoj raspravi na Fakutetu za političke nauke u Sarajevu, zajedno preispitati koncepte solidarnosti, integracija, transnacionalne suradnje i rekompozicije prekograničnog političkog prostora.

Posvet IWW in SC Rog o spremembah režima delovnih migracij in mobilizaciji Nevidnih delavcev sveta v BIH

blanco — 2010-06-17T15:56:07Z

Posvet IWW in SC Rog o spremembah režima delovnih migracij in mobilizaciji Nevidnih delavcev sveta v BIH

Na boje migrantskih delavcev in na široko javno podporo njihovemu stremljenju po boljšem življenju se je Vlada RS, natančneje Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, odzvala s predlogom sprememb režima delovnih migracij. Trenutno je v javni razpravi predlog spremembe Zakona o zaposlovanju in delu tujcev. Obenem Slovenija in BIH usklajujeta Sporazum o zaposlovanju državljanov slednje v prvi. V okviru SC Rog in IWW analiziramo predlagane spremembe izhajajoč iz subjektivitete migrantskih delavcev, kritike politične konstitucije globalnega trga dela in političnega projekta skupnega boja proti segmentaciji trga dela in z njo povezanimi oblikami novega apartheida.

Predlagane spremembe režima delovnih migracij dajejo zgolj vtis njegove liberalizacije. Minimalni in nezadosten korak v smeri lažjega pridobivanja osebnega delovnega dovoljenja je zgolj izraz obstoječega razmerja sil, ki se je vzpostavilo s stavko delavcev Prenove iz Kočevja. Analiza celotnih predlaganih sprememb pa pokaže, da gre za poskus utrjevanja koncepta delovnih migracij, ki proizvaja lateralni, avtoritarni in karceralni trg dela, ki se vzdržuje s pomočjo sistematičnega odrekanja temeljnih pravic migrantom. Še več, z diskriminirajočimi predlogi skuša MDDSZ popolnoma onemogočiti izhod migrantov iz skorumpiranih in izkoriščevalskih kapitalističnih struktur.

Četudi bi verjeli v dobronamernost predlagateljev sprememb režima migracij, ne moremo mimo dejstva, da ne naslavljajo trenutno najbolj perečega problema migrantskih delavcev. Številni morajo izigrani in pokradeni, saj jim delodajalci dolgujejo več mesečnih plač, zapustiti Slovenijo. Ko so enkrat izgnani, jim ni na razpolago noben mehanizem, da bi zahtevali, kar jim pripada. Na ta način se breme krize prenaša zgolj na delavce in to z aktivno policijsko asistenco, kar je pokazal izgon stavkajočih delavcev, ki so s sindikalno akcijo od Vegrada zahtevali povračilo obveznosti. Zato smo v IWW začeli skupaj z ogoljufanimi delavci organizirati javne tribune v BIH. Prva bo to soboto v Cazinu.

Na posvetu SC Rog in IWW, ki bo ta petek, 18. junija ob 18. uri v SC Rog na Trubarjevi 72, bomo razpravljali o spremembah režima delovnih migracij in aktivnostih IWW v BIH.

Vabljeni

Rasta Youth

blanco — 2010-06-10T11:54:37Z

Što je muškarac bez brkova

netičnemiš — 2010-06-04T18:55:00Z

4.6.2010, ob 20h v Socialnem centru Rog

ŠTO JE MUŠKARAC BEZ BRKOVA

2005, Hrvaška, 109'

Režija: Hrvoje Hribar

Igrajo: Leon Lucev, Zrinka Cvitesić, Ivo Grgurević, Jelena Lopatić, Bojan Navojec

Tatjana in Milenko sta par, ki delata v Nemčiji. Ko se Milenko smrtno ponesreči na delu na gradbišču, se Tatjana vrne na hrvaško podeželje, kjer se je prvič srečala s svojim umrlim partnerjem. Tam spozna župnika Stipana, v katerega se sčasoma zaljubi. Poleg župnikove neodločenosti med ljubeznijo do Tatjane in do cerkve, njun odnos bistveno zaznamuje povojno okolje hrvaškega podeželja, polno predsodkov, pa tudi iluzij.

Zgodba s šaljivimi razpleti, ki je ne smete zamuditi!