NJETWORK

Mednarodna razprava Na meji/Na granici (plakat)

blanco — 2009-08-09T11:28:19Z

: Avtor Gregor Gobec

Mednarodna razprava Na meji/Na granici (vsebina in program)

blanco — 2009-01-27T12:25:00Z

... oziroma ali je možno vzpostavljati čezmejne postnacionalne skupnosti na prostoru, ki ga bistveno določajo in sooblikujejo nacionalne meje ter schengenski režim?

Kje in kdaj: Petek 30/01/09, ob 11.00 na FDV, Bezigrad Sobota 31/01/09, ob 12.00 v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72

Petek, 30. januarja, na FDV (Kardeljeva ploščad 5) med 11. in 17. uro

Sobota, 31. januarja, v Socialnem centru Rog (Trubarjeva 72) med 12. in 18. uro

Položaj delavcev migrantov v Republiki Sloveniji je le eden od simptomov strukturnih sprememb, ki jih je Slovenija doživela na svoji poti od razpada Jugoslavije, preko tranzicije do vstopa v Evropsko unijo. Prilagajanje neoliberalnim tržnim zahtevam ter vsebinskim in formalnim načelom demokratične ureditve je vplivalo na spremembe, ki so imele posledice za mnoge segmente družbe. Med drugim so zahtevale reorganizacijo upravljanja s populacijami (vprašanje oblikovanja državljanskega telesa, manjšin, tujske zakonodaje ipd.), sočasno pa se je odprlo tudi vprašanje možnosti sodelovanja v javnem (vprašanje političnega pluralizma, oblik in načinov delovanja civilne družbe ter njenih formalnih in neformalnih institucij, možnosti in prostorov političnega udejstvovanja, avtonomnih gibanj ter samoorganizacije ipd.).

Tovrsten proces ni značilen zgolj za Slovenijo, ampak je zajel tudi ostale prostore nekdanje Jugoslavije. Nekoč skupni prostor je danes fragmentiran na več držav (in družb), ki se soočajo s problemi tranzicije, z vključevanjem v evropske integracije, z vprašanji preteklosti in spomina ter z vsebinami lastne državnosti. Zato bomo v okviru razprave Uninomada iz različnih zornih kotov obravnavali možnosti vzpostavitve odprte skupnosti na meji: tako na schengenski meji kot na mejah, nastalih v procesih razkroja moderne politične skupnosti (nekdanje SFRJ) ter hierahične integracije novo nastalih enot v politično obliko globalizacije, ki je sledila secesiji. Zastavljamo si vprašanje političnega dispozitiva, ki omogoča oblikovanje odprtih postancionalnih skupnosti na mejah, ki se nenehno projicirajo v notranjost okolij, v katerih živimo. V tovrstni skupnosti vidimo alternativo evropski obliki apartheida.

PROGRAM:

Petek, 30. januar 2009: Fakulteta za družbene vede, Ljubljana

11.00 - 13.30

Moderatorka: Barbara Beznec

Olivera Milosavljević (izredni profesor na Filozofskom fakultetu u Beogradu): Kultura sečanja i politika identiteta.

Djokica Jovanović (izredni profesor na Filozofskom fakultetu u Beogradu): Ideološka upotreba nacionalnog mita u Srbiji.

Sara Pistotnik (Socialni center Rog): Izbris kot simptom tranzicije.

Husein Oručević (OKC Abraševic – urednik abrasmedia.info): Nacionalizam rastače pokušaje drugačijeg podruštvljavanja.

Elvis Fejzić (asistent na Fakultetu političkih nauka u Sarajevu): Osvrt na diferentna poimanja granice i migracija.

Polona Mozetič (Socialni center Rog): Tranzicija delavskih domov v Sloveniji.

Andrej Kurnik (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani): Aktivistično soraziskovanje.

Amir Hodžić: Predstavitev projetka "Migration in the Central and South-East European Region, a new perspective: queer migration".

14.30 – 17.00

Moderatorka: Barbara Beznec

Edin Delić (Sindikat visokog obrazovanja Tuzlanskog kantona): Regionalna saradnja kao instrument jačanja sindikalne zaštite zaposlenika.

Zlatan Begić (Pravni fakultet u Tuzli): Pravni okvir zaštite radničkih prava u Bosni i Hercegovini.

Noa Treister (Citizens of Europe): Predstavitev projekta "Povratak Gastarbajtera".

Ivan Zlatić (Freedomfight): Predstavitev projekta "Glas radnika".

Branislav Markuš (Gibanje RAVNOPRAVNOST in Anketni odbor za ugotavljanje razlogov za stečaj Šinvoza): Boj delavcev – delničarjev v Jugoremediji, Zrenjanin.

IWW- Nevidni delavci sveta (Bojan Nobilo, Mirnes Alikadic, Armin Salihovic, Aigul Hakimova): Predstavitev iniciative IWW.

Sobota, 31. januar 2009: Socialni center Rog, Ljubljana

12.00-14.30

Moderator: Andrej Kurnik

Vedran Horvat: "Re-inventing Solidarity in Balkans: political/NGO activism as transnational social space".

Barbara Beznec (Socialni center Rog): Pomen in vloga socialnih centrov.

Hajrudin Hromadžić (zunanji sodelavec - predavatelj na Institutum Studiorum Humanitatis v Ljubljani in na Filozofskom fakultetu Sveučilišta v Zagrebu).

Irfan Beširević (Socialni center Rog) in Aleksandar Todorović (CIIA): Izbrisani.

15.30-18.00

Praktični predlogi, mreženje, komunikacijska orodja, povezovanje.

/Konferenca je organizirana v sklopu projekta Uninomada, ki je projekt Političnega laboratorija, v sodelovanju z založbo Sophia in revijo Teorija in praksa./

O projektu Uninomada in vsebini razprave Na meji/Na granici

blanco — 2009-01-26T12:30:00Z

Uninomada je projekt društva Politični Laboratorij, založbe Sophia in revije Teorija in praksa. Založba Sophia je ena izmed osrednjih založb s področja družboslovja in humanistike v Sloveniji. Teorija in praksa je družboslovna revija, ki izhaja pri Fakulteti za družbene vede. Politični laboratorij, idejni snovalec in praktični izvajalec projekta, pa je društvo za proučevanje političnih fenomenov v obdobju globalizacije. Ukvarja se predvsem s prevajanjem aktualnih del (npr. skupinski prevod Imperija in Multitude Antonija Negrija in Michaela Hardta) ter organiziranjem diskusij, ki skušajo tematizirati pereče družbene in politične fenomene skozi perspektivo globalnih družbenih gibanj.

V okviru projekta Uninomada, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, organiziramo mednarodne diskusije o nastajajočem skupnem evropskem političnem prostoru. Pri tem smo osredotočeni predvsem na razmerje med družbenimi konflikti ter družbenimi in političnimi institucijami. Tako smo med drugim osredotočeni na nove državljanske prakse, ki so obenem posledica in vzrok evropskih migracijskih politik; na nastajanje novih oblik sindikalizma, ki se oblikujejo zaradi razgradnje t. i. fordističnih oblik kompromisa med delom in kapitalom ter na različne oblike vladljivosti (governance), ki spodrivajo sodobne oblike političnega predstavništva in legitimacije. Razprave organiziramo na Fakulteti za družbene vede in v Socialnem centru Rog, znotraj teh pa skušamo povezati znanje, ki nastaja na univerzah in znanje, ki nastaja med aktivisti družbenih gibanj.

30/01 - 31/01/2009 organiziramo mednarodno razpravo z naslovom Na meji/Na granici. Nanjo želimo pritegniti intelektualce iz prostora bivše Jugoslavije. Tako tiste, ki delajo znotraj univerz kot tudi tiste, ki so aktivni v civilni družbi ali v gibanjih. Ena izmed iztočnic za razpravo je položaj migrantskih delavcev v Sloveniji, ki prihajajo večinoma iz bivših jugoslovanskih republik in danes predstavljajo več kot 10 odstotkov aktivnega prebivalstva v RS. Republika Slovenija je namreč po osamosvojitvi skozi strukturne spremembe, ki jih je narekovala integracija v evropski prostor, privzela režim, ki omogoča sistematično izkoriščanje nujno potrebne tuje delovne sile in sicer predvsem delavcev, državljanov nečlanic EU. Skrajno slabe življenjske razmere teh delavcev so šele nedavno postale predmet medijskega poročanja, ki pa se povečini izogiba umestitvi problema v širši kontekst, torej njegovi obravnavi kot posledici sodobnega upravljanja s populacijami. Na drugi strani pa so se delavci skupaj s skupino aktivističnih raziskovalcev iz Socialnega centra Rog organizirali v gibanje Nevidni delavci sveta ter svoje intervencije skozi enoletno delovanje zastavili na štirih točkah, ki jih pošiljamo v priponki.

V okviru tokratnih diskusij projekta Uninomada želimo iz različnih zornih kotov osvetliti možnosti vzpostavitve odprte skupnosti na meji. Tako na schengenski meji oziroma zunanji meji Evropske unije kot na mejah, nastalih znotraj procesa razkroja moderne politične skupnosti (bivše SFRJ) ter hierahične integracije novo nastalih enot v politično obliko globalizacije, ki je sledila secesiji. Zastavljamo si torej vprašanje političnega dispozitiva, ki omogoča oblikovanje odprte postancionalne skupnosti na mejah, ki se nenehno projicirajo tudi v notranjost okolij, v katerih živimo. V tovrstni skupnosti vidimo alternativo evropski obliki apartheida.

Drobce takšnega političnega dispozitiva bi želeli definirati skozi izmenjavo mnenj na osnovi naslednjih iztočnic: Kakšna je vsebina diskusije o državljanstvu v okoljih, iz katerih prihajajo sodelujoči? Katerim tokovom sledi diskusija o evropskih integracijah in kako vpliva na konceptualizacije državljanstva, pripadnosti in pravic? Kateri so pomembni socialni konflikti? Kakšni modeli upravljanja s socialnimi konflikti se vzpostavljajo? Kakšen model tranzicije se je uveljavil v posameznih državah? Kakšni diskurzi o civilni družbi so hegemonski in kakšna je njihova kritika? Katere družbene institucije nosijo poglavitno vlogo pri politični socializaciji? Kam in kako se umešča diskusija o migracijah? Kakšna je vloga institucij EU in drugih mednarodnih institucij pri politikah upravljanja s populacijami? Kakšno je stanje diskusije o suverenosti? Kako se artikulira diskurz o suverenosti na vprašanju vojne in meja?

Teme in hipoteze diskusij na Europe Insurgent / Vstajniška Evropa

blanco — 2009-01-21T15:38:31Z

Srečanje Uninomada: EUROPE INSURGENT / VSTAJNIŠKA EVROPA Upori prekernih, študentov in migrantov v Evropi velike recesije

Petek, 23. januarja, na FDV (Kardeljeva ploščad 5) ob 14. uri Sobota, 24. januarja, v Socialnem centru Rog (Trubarjeva 72) ob 15. uri

O pojavnih oblikah krize v različnih evropskih okoljih in o konstituirajoči moči uporov in gibanj v Evropi bodo na dvodnevnem seminarju v okviru projekta Uninomada razpravljali številni teoretiki/čarke in aktivisti/ke, ki prihajajo iz: Malmoe, Helsinki, Liège, Pariz, Leeds, Barcelona, Coruña, Rim, Patras, Ljubljana, Milano, Dunaj...

Europe Insurgent/Vstajniška Evropa bo prostor diskusije okrog naslednjih tem:

1. Kakšne so pojavne oblike krize v različnih kontekstih (lokalnem, nacionalnem, metropolitanskem, evropskem) in kakšni načini upravljanja s krizo nastajajo (nastajajoča oblika kapitalističnega reformizma);

2. Kako se obstoječa gibanja (študentov, migrantov, prekernih) “restrukturirajo” v kontekstu krize in na njenem terenu – po eni strani nas zanima učinek napadov na dohodek in pravice, po drugi pa diskurzi krize v gibanjih, uporaba gibanjskih praks v konfliktih, ki nastajajo zaradi krize itd.;

3. Kako se prenašajo poteze in prakse vstajništva v Evropi (od gibanja gibanj do euromaydaya, od gibanj študentov, prekernih, migrantov in socialnih centrov do nemirov mladih v predmestjih in na ulicah metropol) na teren krize;

4. Kakšen je politični potencial krize – onstran milenarizma in katastrofičnosti, vendar odločno znotraj okolja krize;

5. Kako si lahko v odsotnosti postnacionalnega evropskega političnega prostora (kriza je Evropo ujela v času institucionalne krize in slepe ulice konstitucionalnega procesa) zamislimo konstrukcijo transnacionalnega političnega prostora od spodaj;

6. Katera orodja za takšno konstrukcijo so gibanja proizvedla v svojih dosedanjih praksah in kakšna je njihova veljavnost v kontekstu krize.

Razprave se bodo gibale znotraj hipotez:

1. Zaostreni socialni konflikti ter množični izbruhi nezadovoljstva, ki jih sprožajo napadi na dohodke in pravice ljudi, pričajo o poskusih ekonomskih in političnih elit, da bi restavrirale načeto oblast kapitala.

2. Nastajajoče oblike kapitalističnega reformizma – oblike vključevanja proizvajalcev družbenega bogastva v krizni menedžment – skušajo bodisi preprečiti bodisi krotiti izbruh razrednih in družbenih bojev.

3. Le boji lahko ustvarijo alternative in naredijo iz krize priložnost. Gibanja, ki delujejo v konkretnih bojih za dohodek in pravice ter ustvarjajo nove prostore participacije in avtonomije, lahko preprečijo restavracijo komande kapitala in ustvarijo nove dispozitive samovladanja zunaj njene neracionalnosti.

4. Gibanja potrebujejo skupno transnacionalno politično strategijo na evropski ravni.

EUROPE INSURGENT / VSTAJNIŠKA EVROPA - Struggles of precarious, students and migrants in Europe of great depression

blanco — 2009-01-20T14:46:32Z

Friday, 23rd of January, FDV (Kardeljeva ploščad 5) at 2 pm.

Saturday, 24th of January, Social centre Rog (Trubarjeva 72) at 3 pm.

Europe as well as the whole world is in time of big economic crisis, which is actually the crisis of capitalist rule. In order to restore the rule, elites have decided that the producers of social wealth are the one that should pay for crisis. Therefore they have began with attacks on income and rights, which trigger mass revolts and resistances under the slogan: “We will not pay for their crisis!”

The recent explosion of protests in Greece, launched by the police murder of a minor and growing uncertainty of younger generations have shown that there is an Insurgent Europe, firmly fighting against the project of restoration of capitalist rule. Movement against the privatization of public education in Italy, which gained a shape of self managed reform of education system from below, indicates that Insurgent Europe has a potential to establish alternatives.

In the last decade Insurgent Europe formed itself through politics of movements (from Movement of movements to Euromayday movement of precarious and migrants), through numerous struggles of migrants, students and precarious (from antiracist movements, base biounionism, movements of social centres, autonomous spaces to movements against the privatisation of education and against precarisation), through various outbreaks of excluded and segregated mulatto youth. In the time of the crises its manifestations will multiply. And perhaps they will reach the point of convergence into a radical event, a moment of rupture, that will have the ability to create a different Europe and a different world.

In the frame of two-day seminar Europe Insurgent (project Uninomada) various appearances of the crisis in different European surroundings and constituent power of the struggles and movements in Europe will be discussed by numerous theorists and activist, coming from Malmoe, Helsinki, Liège, Pariz, Leeds, Barcelona, Coruña, Rim, Patras, Ljubljana, Vienna, Milan etc.

VSTAJNIŠKA EVROPA / EUROPE INSURGENT - Upori prekernih, študentov in migrantov v Evropi velike recesije

blanco — 2009-01-20T13:12:59Z

Petek, 23. januarja, na FDV (Kardeljeva ploščad 5) ob 14. uri Sobota, 24. januarja, v Socialnem centru Rog (Trubarjeva 72) ob 15. uri

Evropa, kot tudi ves svet, je v veliki gospodarski krizi, ki je pravzaprav kriza vladavine kapitala. Da bi jo restavrirale, so se elite odločile, da bodo krizo plačali proizvajalci družbenega bogastva. Zato so začele z napadi na dohodek in pravice. Ti napadi sprožajo množične upore, katerih skupno geslo je: “Ne bomo plačali njihove krize!”

Nedavni protesti, ki jih je v Grčiji sprožil policijski umor mladoletnega fanta ter vse večja brezperspektivnost mladih generacij, so pokazali, da obstaja vstajniška Evropa, ki se odločno zoperstavlja projektu restavracije vladavine kapitala. Gibanje proti privatizaciji šolstva v Italiji, ki je dobilo obliko samoupravne reforme šolstva od spodaj, jasno kaže, da ima vstajniška Evropa potencial vzpostavljanja alternativ.

Vstajniška Evropa se je v zadnjem desetletju oblikovala skozi politiko gibanj (od gibanja gibanj do euromayday gibanja prekernih in migrantov), skozi številne boje migrantov, študentov in prekernih (od antirasističnih gibanj, bazičnega biosindikalizma, gibanja socialnih centrov, avtonomnih prostorov ter gibanja proti privatizaciji šolstva in proti prekerizaciji mladih), skozi številne izbruhe odrinjene, izključene in segregirane mulatske mladine. V krizi se bodo njene manifestacije pomnožile. Morda do točke, ko bodo skupaj tvorile radikalen dogodek, trenutek preloma, ki lahko ustvari drugačno Evropo in drugačen svet.

Konferenca je organizirana v sklopu projekta Uninomada, ki je projekt Političnega laboratorija, v sodelovanju z založbo Sophia in revijo Teorija in praksa.

Vstajniška Evropa /Europe Insurgent (plakat)

blanco — 2009-01-18T15:21:00Z

: Avtor plakata Gregor Gobec

Heterogenost globalnega prostora kapitalizma in lateralni prostori proizvodnje

blanco — 2008-08-28T11:20:25Z

Seminar v okviru projekta Uninomada (v sodelovanju med društvom Politični laboratorij, založbo Sophia ter Teorijo in prakso):

Heterogenost globalnega prostora kapitalizma Lateralni prostori proizvodnje (migracije, delo, rasizem)

Diskurzi globalizacije se pogosto osredotočajo na globalizacijo kot nezaustavljivo silo homogenizacije - trgov, kultur, političnih sistemov. Ideologija globalizma podpira to videnje z vpisovanjem heterogenih procesov na tabulo raso prostega trga s prosto delovno silo. Diskusije o globalizaciji tako spremljajo pojmi nekontroliranih tokov in procesov homogenizacije, amerikanizacije, mcdonaldizacije, kritični diskurzi globalizacije pa so prežeti z rdečim protekcionizmom, če ne celo črnim. V okviru projekta Uninomada smo v diskusijah, ki smo jih organizirali okrog vprašanja evropskih meja, začeli razbijati zgornje predstave o globalizaciji. Skozi razprave o evropskem mejnem režimu smo ugotavljali, da je tako imenovana Evropa brez meja kontinent, na katerem se meje razgrajajo, da bi se vzpostavile nove in to na način nastajanja hierarhij na ravni pravne regulacije. Še več meje so postale notranje, s čimer je prekinjena formalna homogenost modernega državljanstva. Tokrat se bomo v okviru projekta Uninomada skušali dotakniti vprašanja, kako je ta proces predelave meja povezan s politično konstitucijo globalnega trga dela. In sicer na osnovi izmenjave rezultatov raziskav, ki potekajo v lateralnih prostorih produkcije. Slednje izraža heterogenizacijo nadzora nad delom in politik dela, ki jo podpira proces predelave meja v globalizaciji.

O lateralnih prostorih proizvodnje bodo spregovorili:

Andrej Kurnik (Fakulteta za družbene vede), Barbara Beznec (Politični laboratorij in ČKZ), Polona Mozetič (Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti) s predstavitvijo prvih ugotovitev raziskave o pogojih migrantskih delavcev v Sloveniji

Claudia Liebelt (raziskovalka na Footstpes Project, http://www.hull.ac.uk/socsci/resear...) bo govorila o Tel Avivu kot vratih v Evropo in o delavcih na domovih, ki prihajajo iz Filipinov

Manuela Bojadžijev (Goldsmiths College, London) se bo osredotočila na razvoj odnosov med Vzhodno Evropo in EU v kontekstu migrantskih gibanj in spreminjajočih se vzorcev režimov dela.

Roland Atzmueller (Forba inštitut, http://www.forba.at) Vsebino prispevka še pričakujemo.

Seminar bo 29. in 30. avgusta na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani

Javno, zasebno, skupno

blanco — 2007-12-21T15:38:00Z

V soboto 22. decembra ob 14. uri na Fakulteti za družbene vede, v pred. št. 8 (Kardeljeva ploščad 5) in ob 19. uri v Socialnem centru Rog, Ljubljana.

V okviru evropskih diskusij UniNomada (Nomadska univerza) se sprašujemo o tem, kako razviti kritiko konstitucionalizacije Evropske unije na osnovi biopolitičnih konfliktov in biopolitičnega izkoriščanja. Analizo tako prestavimo iz ravni formalne konstitucije na raven materialne konstitucije. Na horizont antagonizmov in alternativ.

Na tokratnem seminarju nas bo zanimal predvsem aktualni režim valorizacije nematerialnega dela. Sodelujoči bodo zato skušali osvetliti pojem nematerialega dela, biopolitičnega izkoriščanja, razmerje med avtonomijo in institucijami v kulturni, umetniški in socialni produkciji, razmerje med družbenimi gibanji in javno oblastjo, premike v pojmovanju javnega, zasebnega in skupnega ter metode aktivističnega raziskovanja.

Na popoldanskem delu seminarja ob 14.00 na FDV (učilnica številka 8) sodelujejo:

Tomás Herreros Sala (Univerza v Barceloni, Oddelek za politično ekonomijo in svetovno ekonomijo, Universidad Nómada, Barcelona)

Carlos Prieto del Campo (urednik Akal, Universidad Nómada, Madrid)

Francesco Salvini (Universidad Nómada, Milano)

Rodrigo Nuñes (University of London, London)

Gašper Kralj (neodvisni raziskovalec, Ljubljana)

Andrej Kurnik (Fakuteta za družbene vede, Ljubljana).

Na večernem delu ob 19.00 v Socialnem centru v Rogu pa sodelujejo:

Bojana Piškur s predstavitvijo projekta radikalnega izobraževanja (Moderna galerija, Ljubljana)

Alenka Gregorič s predstavitvijo medgalerijske mreže (ŠKUC, Ljubljana)

Marija Mojca Pungerčar s predstavitvijo projekta "Cesta bratstva in enotnosti".

Pridružite se nam!

Schengenske meje: navzven, navznoter in onstran

blanco — 2007-12-18T20:33:42Z

Dan pred vstopom Slovenije v Schengensko območje organiziramo mednarodno razpravo o spreminjajočih se mejah Evropske unije, o njihovem pomenu za definicijo državljanstva v Evropi in o državljanskih praksah, zaradi katerih je proces nastajanja novih meja kritičen in s tem odprt. Proces dekonstrukcije in rekonstrukcije meja, katerega etapa je vstop novih članic EU v Schengensko območje, bomo obravnavali s stališča vzpostavitve zunanje evropske meje, členjenja družbe kontrole znotraj schengenskega območja in širjenja rasizma ter ksenofobije. Sodelujoči bodo podali kratke iztočnice za razpravo o schengenski meji kot prostorski distribuciji bogastva in revščine in instituciji evropskega apartheida. Skušali bodo vzpodbuditi kritično razpravo o ekspanziji mejnega režima in z njim povezane premike v razumevanju pravice do zasebnosti in pravice države da posega vanjo. Obenem bodo skušali pojave rasizma in ksenfobije povezati s premiki suverenosti kot nadzora nad gibanjem posameznikov in populacij.

Na razpravi sodelujejo:

Manuela Bojadžijev (Goldsmiths College, London) Andrej Kurnik (Fakulteta za družbene vede, Ljubljana) Polona Mozetič (Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Ljubljana) Airi Triisberg (Public Preparation, Talin) Rael Artel (Public Preparation, Talin) Giovanni Iacono (odvetnik za vprašanja migracij in azila, Monfalcone)

V Socialnem centru v Rogu bo ob 20. uri predstavitev biosindikalističnih iniciativ za odprte meje ter za delavske, socialne in državljanske pravice. Sodelujejo Kanak Attack (Nemčija), Razzismo Stop (Italija), Socialni center v Rogu (Laboratorij za globalno državljanstvo)

V četrtek, 20. decembra, ob 16. uri na Fakulteti za družbene vede v učilnici številka 23

Organizirajo Politični laboratorij v sodelovanju s Založbo Sophia in Teorijo in prakso