Varčevalni ukrepi, ki jih predlaga vlada, so antisocialni, nepravični in antidemokratični. Vodijo k dokončni demontaži ostankov socialne države. Kaznujejo le tiste, ki krize niso povzročili. Z njimi javne oblasti sledijo nareku finančnih oligarhij in se tako obračajo proti ljudem. Ko bi se morali pogovarjati o novih socialnih pravicah in garancijah za prekerno generacijo, se soočamo z brutalnim napadom na že izborjene.

Predlagane varčevalne ukrepe in zategovanje pasov moramo zavrniti. Zato, ker zaostrujejo procese razlaščanja večine v korist finančnih in kapitalističnih elit in še povečujejo neenakosti. Zato, ker nismo neumni in se še dobro spomnimo, da se je kriza začela zaradi skrajno neenake distribucije bogastva in siromašenja večine, ki ustvarja družbeno bogastvo. Spomnimo se, da se je finančna kriza začela v ZDA zaradi financializacije temeljnih potreb ljudi, kot sta dom in znanje. Začela se je zaradi ti. slabih terjatev, kar ne pomeni nič drugega kot to, da revna večina gradi skupno, iz katerega je nato s privatizacijo izključena. Potemtakem je edini izhod iz krize branjenje skupnega pred privatizacijo, kar so pokazala in še vedno kažejo gibanja occupy v ZDA, ogorčenih v Evropi, med njimi 15o v Sloveniji, s konkretnimi akcijami in kampanjami proti dolgu, za digitalne pravice in skupno, proti privatizaciji znanja, za skupno blaginjo, ki je vključujoča in odprta za vse.

Od začetka krize je zdravi pameti jasno, da je neoliberalni model diskreditiran in zrel za odhod na smetišče zgodovine in da je alternativa neoliberalizmu demokratično upravljanje skupnega bogastva. Politični razred na državni in evropski ravni pa se je tej zdravi pameti očitno odpovedal. Varčevalni ukrepi oziroma politike zategovanja pasov, ki jih vsiljujejo po Evropi, bodo pohlepnim in neodgovornim banksterjem, ki se redijo s privatizacijo skupnega, omogočili, da vsilijo svoj izhod iz krize, ki je financializacija in privatizacija vsega. Po letih neracionalnega eksperimenta zategovanja pasov v ti. perifernih državah evrskega območja je jasno, da finančne oligarhije, trgi in banke ne bodo pomirjeni, dokler jim ne bomo prepustili absolutne oblasti nad družbeno blaginjo, dokler ne bodo privatizirali zdravstva, šolstva in ostalih sistemov blaginje. Kaj drugega nam govori dejstvo, da politike zategovanja pasov v Evropi vodijo v spiralo recesije in še globlje dolžniške krize? Ali ni to jasno, ko banke od ECB ugodno pridobljena finančna sredstva ne posojajo pod ugodnimi pogoji naprej, ampak jih deponirajo? Kriza je nastala zaradi izključevanja revnejših iz skupnega. Da bi se izognili edinemu izhodu iz krize, ki je demokratično upravljanje s skupnim bogastvom, so finančne oligarhije s pomočjo vazalskega političnega razreda začele vsiljevati dogmo, da je edini izhod iz krize nadaljnja privatizacija, razlaščenje večine in še večja koncentracija bogastva in moči.

Ne pustimo se prestrašiti. Cesar je gol in družbena gibanja proti zategovanju pasov in diktaturi finančnega kapitalizma so vse številčnejša in močnejša. Začenja se globalna pomlad, dva meseca velikih mobilizacij na globalni in evropski ravni, s katerimi lahko preprečimo, da bi krivci za krizo diktirali izhod iz nje. Nič nimamo za izgubiti, vse za pridobiti! Ne pustimo, da zmaga korupcija finančnega kapitalizma, ki bi dokončno porazila globalno generacijo. Korupcijo finančnega kapitalizma moramo poraziti. Njen poraz namreč vodi k demokratični prilastitvi skupnega bogastva, k demokratičnemu upravljanju z njim, k vzpostavitvi pogojev za razcvet vseh. Edina prepreka dostojanstvenemu in samodoločnemu življenju vseh je pohlep banksterjev in finančnih rentnikov. Premagajmo ga!

Odgovor na predlagane varčevalne ukrepe, na krajo naše prihodnosti, na krizno diktaturo je njihovo absolutno zavračanje. S splošno stavko, protesti in z oblikovanjem novih demokratičnih prostorov boja, solidarnosti in ustvarjanja alternativ. Pozivamo vse sindikate, organizacije civilne družbe in gibanja, da se povežemo okrog takšnega absolutnega zavračanja. S splošno stavko, protesti in skupščinami oblikujmo javni prostor absolutnega zavračanja krizne diktature in ga napolnimo s svojimi potrebami, stremljenji in etičnim angažmajem, na katerih naj zrase resnična demokracija.

Prisilimo jih, da plačajo, tako da ne plačamo!

#15o

Če se strinjaš s tem pozivom, ga posreduj vodstvu svojega sindikata, sodelavcem in sodelavkam, prijateljem in prijateljicam, tovarišem in tovarišicam, svoji stanovski organizaciji, kot so dijaške, študentske in druge organizacije civilne družbe. Skupaj lahko zavrnemo strah in izborimo prihodnost.