Literarni večer v v baru Open, ki je potekal v sklopu Tedna parade ponosa in sovpadel z letošnjim dnevom državnosti, je s palicami, baklami in kamni prekinila večja skupina zamaskiranih atentatorjev. V aktu strahopetnega sovraštva, v katerem so napadalci vzklikali „smrt pedrom“, je bil ranjen aktivist Mitja Blažič. Lahko bi porekli, da gre pač za še en napad (...)
Zdi se, da premišljevanje sedanje krize logično vodi k raziskovanju hipoteze delavske oziroma proletarske neodvisnosti. Kriza oblike finančne komande nad globalno proizvodnjo in menjavo pravzaprav razkriva, v kolikšni meri je subjekt dela oziroma proletarski subjekt zaklenjen v kapitalu, ki je po zadnji krizi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prevzel (...)
Tako zgodovinski kot aktualni fašizem je reakcija na željo mnogoterosti po svobodi, enakosti in pravicah. Fašizem skuša to željo zatreti. Zato je edini učinkovit odgovor na fašizem organiziranje množičnega političnega gibanja za svobodo, enakost in pravice. Antifašizem zato ni reakcija na vzpon fašizma, ampak je akcija – organizacija osvobodilnega boja. Formacija (...)
Delavski razred je po letu 1968 podvržen dvema procesoma razkroja, kot produktivni subjekt in kot model subjektivacije konfliktov v kapitalizmu. Boji manjšin (žensk, homoseksualcev, imigrantov), ki so se razvili po tem letu, so nosilci ne zgolj novih vsebin, temveč tudi drugačnih odnosov subjektivacije in novih razmerij z državo in institucijami. Po Gillesu (...)
Upiranje je ustvarjanje. Strategija boja prekernih je samoovrednotenje izven in proti mezdnemu režimu. Pogovarjati se je treba o taktikah. Kapital ne more drugače, kot da kolonizira sfero razpoložljivega časa, sfero ne-dela, ki je postala poglavitna podlaga družbenega bogastva. Ta kolonizacija je prekerizacija. Pomeni predvsem blokiranje novih produktivnih (...)
Komunizem kot minimalni cilj Tako revolucionarna kot reformistična tradicija sta od Bernsteindebatte naprej smatrali socializem kot obdobje tranzicije od kapitalizma h komunizmu (ali v socialdemokratski terminologiji postkapitalizmu) in potemtakem kot od obeh neodvisen koncept. Da so socialni demokrati takoj zapustili teren utopije, da bi se prepoznali (...)
Da bi razumeli razsežnost pojma prekernost, moramo uporabiti več analitičnih sond: a.) Prekernost označuje modulacije mezdnega režima. Po Deleuzu lahko rečemo, da se je kalup mezdnega dela spremenil v modulacije mezdnega dela. Namesto kalupa stalnih in garantiranih zaposlitev imamo fleksibilne, začasne in prekerne oblike zaposlitve. Iz te perspektive se (...)
Kontekst razprave Razprava o dohodku prihaja v ta prostor ob pravem času. Najnovejše reforme zahtevajo od novih političnih subjektivitet, ki nastajajo iz nasprotovanja neoliberalni globalizaciji, da skujejo instrumente za intervencijo v prihajajoče vroče politično obdobje. Instrumenti, katere je treba iskati, pa morajo biti sposobni zavrniti vsiljene pogoje (...)
Na začetku junija 2003 so določeni prestižni intelektualci v nekaterih evropskih deželah, vzpodbujeni s Habermasovim in Derridajevim pozivom, predstavili kratke refleksije, z namenom prispevati k procesu združevanja Evrope, ki se je znašel v posebej delikatni in dramatični fazi. Zadnji čas, da se je zgodilo nekaj takega. Namreč, v zadnjih letih evropski projekt (...)
LEKCIJE O ALTERACIJI? Etienne Balibar je v delih velikokrat poudaril, da je za vsako kritično refleksijo o evropskem državljanstvu pomembno soočenje z zgodovino kolonialne ekspanzije (pokojni Edward Said bi to definiral kot kolonialni projekt). To soočenje, o katerem govori Balibar, se ne odvija zgolj v predavalnicah univerz: v prvi vrsti je “vedno bolj (...)