Na skupščinah v delavskih domovih in na srečanjih v Socialnem centru Rog ter na Fakulteti za družbene vede so v teh dneh odzvanjale zgodbe delavcev SCT o izkoriščanju, zlorabah, izigravanju, grožnjah, represiji, ukradenih letih življenja, stiskah družin, ki so ostale brez vira za preživljanje. Vse te zgodbe, ki jim je treba prisluhniti in jim dati možnost, da oblikujejo krik, ki ga ne bo mogoče preslišati, govorijo o usodi, ki je namenjena stotinam, tisočem delavcev. Scenarij, ki ga pišejo podjetja oziroma gradbeni baroni s svojimi pomagači ter država s svojo zakonodajo, ki ureja zaposlovanje tujcev in se je ne bi sramovali niti najbolj zagrizeni zagovorniki apartheida, namenja delavcem, ki so gradili prometno in stanovanjsko infrastrukturo te dežele, revščino, pozabo in marginalizacijo. Po tem scenariju bodo Zidar in njegovi pomagači znoj in kri delavcev pretopili v nove imperije izkoriščanja, saj bo država s svojo policijo in socialno politiko širjenja bede poskrbela, da bodo ostale sistematične kršitve pravic nekaznovane, žrtve kršitev pa bodisi izgnane bodisi potisnjene na družbeno margino. Pričevanja delavcev, da jih hčerinsko podjetje SCT meče na cesto in s tem iz države ali na margino, da sta izgon ali marginalizacija njihova usoda, saj jim podjetje noče izplačati plač, regresov, stotine neplačanih nadur, s čimer jim krade sredstva za preživljanje, so pričevanja o organiziranem sistemu izkoriščanja in zlorabljanja delavcev, katerega arhitekti so podjetja in državne institucije.
Katastrofalni položaj delavcev in stiska, v kateri so se znašli, ni rezultat odsotnosti državne regulacije kapitala, ampak je posledica tega, da je država postala politična diktatura kapitala. Državna regulacija trga dela s sistemom delovnih in bivalnih dovoljenj ter diskriminatorno in disciplinirajočo socialno politiko je botrovala nastanku avtoritarnega trga dela, ki omogoča barone, kot sta Ivan Zidar in Hilda Tovšak in proizvaja vrtince korupcije, ki vsrkavajo skupno bogastvo in ga pretakajo v privatne žepe. Spreminjanje usode delavcev, ki so jim jo namenili država in baroni, je zato spreminjanje usode vseh nas, je zoperstavljanje temu, da nam ukradejo prihodnost. Delavci njim pripisane usode na morejo spremeniti sami, brez njihovega boja pa ne moremo zaustaviti kraje prihodnosti vseh. Za avtoritaren trg dela, na katerem so izkoriščani migrantski delavci, je značilna skrajna odvisnost delavcev od delodajalcev, skrajna razslojenost samih delavcev, ki izhaja iz sistema različnih delovnih dovoljenj in iz njega izhajajoča hierarhija pravic in vedno prežeča represija državnih organov. Zato smo v okviru IWW (Nevidnih delavcev sveta) v času prestrukturiranja podjetij na hrbtih delavcev boj za pravice delavcev zastavili kot:
1. obrambo delavcev pred deložacijami iz delavskih domov in pred izgonom iz države v okviru stavkovnega odbora stanovalcev delavskih domov, pri čemer izhajamo iz tega, da je brezplačno bivanje v delavskih domovih pogoj in tudi že konkretna metoda uresničevanja delavskih in socialnih pravic, ki so bile delavcem sistematično kršene;
2. mobilizacijo delavcev, podpornikov, civilne družbe in širše javnosti za uresničitev zahtev, ki so jih definirale samoorganizirane skupine delavcev na svojih skupščinah in srečanjih ter za razgradnjo režima izkoriščanja migrantskih delavcev.
Cilj protesta IWW pred sedežem Noviste in pred Zavodom za zaposlovanje je obramba delavcev pred deložacijo iz delavskih domov in njihovim izgonom ter pritisk na odgovorne institucije, da takoj uresničijo zahteve delavcev. Zaradi avtoritarnosti režima izkoriščanja, ki so mu podvrženi delavci, in zaradi skupnega boja proti temu, da nam sprega baronov in države ukrade prihodnost, pozivamo vse, da se v čim večjem številu udeležijo sredinega protesta. Za pravice delavcev in skupno pravico do prihodnosti!
IWW - Nevidni delavci sveta
Pozdrav,
tale informacija vam bo morda prišlap rav.
Delavci naj naredijo pobot terjatve. Pobot je enostranski akt - SCTju samo pošljejo izjavo. S tem se bo preprečila deložacija.
Obligacijski zakon pravi:
311. člen
Dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli.
Izjava o pobotu
312. člen
* Pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka drugi izjaviti.
* Po izjavi o pobotu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so stekli pogoji zanj.
P. S. E-mail naslov objavljen na spletni strani (pod "kontakt") vam ne dela. Kar izpade precej neresno.
Sem pa tudi presenečen, da se kljub vsemu medijskemu pompu ni nihče spomnil na preprost pobot. Očitno pri nas ne znamo zadev reševati s pomočjo prava, pač pa samo s pomočjo ulice...
Res je...
Ste bili pri Turku, pa vam tudi ni tega povedal???
See online : Betka