Kakšno je trenutno stanje?
Možnosti diplomantk in diplomantov socialnega dela, da začnejo opravljati poklic, za katerega so se izobraževali, so trenutno zelo majhne. Zakon o socialnem varstvu (ZSV) v 69. členu izrecno določa, da sta pogoja za pridobitev naziva strokovni delavec opravljena pripravništvo in strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva. Enoletno pripravništvo je hkrati tudi pogoj za pristop k strokovnemu izpitu. Vendar pa pristojno ministrstvo v tem trenutku ne nameni niti centa, da bi lahko ta pogoja tudi izpolnili. Socialnovarstvene organizacije pa same seveda nimajo dovolj lastnih sredstev za zaposlovanje pripravnic in pripravnikov. Da je strokovno delo v socialnem varstvu zahtevno, posredno priznava tudi zakonodajalec, saj je uzakonil obvezno pripravništvo in strokovni izpit pred začetkom njegovega opravljanja. Zato preseneča brezbrižnost glede uresničevanja zakonskih določil v praksi. Država po eni strani pripravništvo zahteva, po drugi strani pa ga ne omogoča, kar mlade diplomantke in diplomante spravlja v skoraj brezizhoden položaj. V zadnjih dveh letih je število opravljenih pripravništev drastično upadlo. Če jih je bilo med leti 2005 in 2007 še nekaj nad 100, jih je bilo leta 2008 po podatkih Socialne zbornice Slovenije (SZS) samo še 33, letos pa pripravništvo opravlja le 16 oseb. To je delno tudi posledica ukinitve dveh, za diplomantke in diplomante sicer neugodnih, kljub temu pa pogosto uporabljenih načinov opravljanja pripravništva. Ob odsotnosti sistemskih rešitev je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) v letih od 1999 do 2007 poskušalo reševati omenjeno problematiko z izvajanjem pripravništev preko programov javnih del, namenjenih težje zaposljivim osebam. Vendar pa so se temu namenjena sredstva zmanjševala iz leta v leto do dokončne ukinitve tovrstnega opravljanja pripravništva. Na podlagi negativnih mnenj Službe vlade Republike Slovenije za zakonodajo in Inšpektorata Republike Slovenije za delo glede zakonitosti prostovoljnega (volonterskega) pripravništva pa od lani tudi k tovrstnemu usposabljanju SZS ne izdaja več soglasij. V obdobju pospešenega zmanjševanja števila pripravniških mest pa število diplomantk in diplomantov Fakultete za socialno delo (FSD) ostaja na istem nivoju oz. celo rahlo narašča. Leta 2007 je diplomiralo 242 novih socialnih delavk in delavcev, lani 256, do konca letošnjega junija pa 167 diplomantk in diplomantov. Ob očitnem razkoraku med omenjenimi številkami pa je treba upoštevati še dejstvo, da k pripravništvu in strokovnemu izpitu za področje socialnega varstva ne pristopamo samo socialne delavke in delavci, temveč v skladu z 69. členom ZSV tudi diplomantke in diplomanti psihološke smeri, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne, sociološke, zdravstvene smeri – smer delovne terapije in teološke smeri. To pa vsako leto pomeni okrog 3000 potencialnih kandidatk in kandidatov za redka pripravniška mesta. Vstop na trg dela je za diplomantke in diplomante socialnega dela tako rekoč »misija nemogoče«. Vse zgoraj našteto vodi v brezposelnost in prekernost. Za prijavo na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelne osebe se odloči samo manjšina, saj želijo sami poskrbeti za svoje preživetje. Zato iščejo druge možnosti. Večina si poišče zaposlitve na drugih področjih, ki pa so pogosto kratkotrajne in negotove ter ne zagotavljajo socialne varnosti. Najpogostejša delovna mesta so v gostinskih lokalih, trgovinah ipd. V gostinstvu danes verjetno dela več diplomiranih socialnih delavk in delavcev kot natakaric in natakarjev s končano srednjo gostinsko šolo. V strahu pred negotovo prihodnostjo pa se po diplomi pogosto vpisujejo še v druge študijske programe. Upajo, da bodo s tem povečali svoje zaposlitvene možnosti, hkrati pa si s tem podaljšajo status študenta ter s tem možnost dela preko študentskega servisa in subvencionirane prehrane. To pa seveda ne prispeva k neodvisnosti in socialni varnosti. Zaradi vsega navedenega je v zadnjih letih med številnimi študentkami in študenti socialnega dela vladalo malodušje, zato navdušuje odločnost na javnem shodu za ureditev pripravništev v socialnem varstvu.
Študentska pobuda
6. novembra 2008 je Karierni center FSD organiziral okroglo mizo o prostovoljnem pripravništvu na področju socialnega varstva, na kateri so se udeleženi zavezali k aktivnejšem reševanju omenjene problematike. Okrogla miza je sprožila tudi burne odzive študentk in študentov, ki smo začeli še intenzivneje razmišljati o začetku svoje poklicne poti. Vse to je pripeljalo do oblikovanja študentske skupine za sistemsko ureditev pripravništev na področju socialnega varstva v marcu 2009. Skupina je najprej poskušala pridobiti mnenja čim širšega kroga študentk in študentov FSD glede problematike pripravništva, na podlagi katerih je oblikovala glavne zahteve. Naj jih povzamem: 1. Pristojno ministrstvo naj letno zagotovi in financira 150 pripravniških mest za diplomantke in diplomante socialnega dela, ki naj bodo plačani v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) oz. Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) o plačilu pripravnic in pripravnikov. 2. Natančno naj se definirajo možna področja dela za strokovne delavke in delavce po (ZSV), ki se ne izobražujejo za socialno delo, saj določeni strokovni profili tekom izobraževanja pridobijo znanja in kompetence le za ožja področja dela v socialnem varstvu, nimajo pa ustreznih znanj za socialno delo z posameznikom, družino, skupino ali skupnostjo. 3. V primeru, da pripravništva na področju socialnega varstva nikakor ni mogoče urediti v skladu s prvo zahtevo, naj se ukine. Omenjene zahteve so bile skupaj s kratkim opisom problematike združene v Poziv študentk in študentov Fakultete za socialno delo k sistemski ureditvi pripravništev na področju socialnega varstva, ki je bil naslovljen na ministra za delo, družino in socialno varstvo dr. Ivana Svetlika. Študentska prizadevanja so šla predvsem v dve smeri: v pridobivanje podpore ter v opozarjanje pristojnih organov, zlasti MDDSZ, SZS in Državnega sveta Republike Slovenije (DSRS), na problematiko pripravništev na področju socialnega varstva. Poleg tega smo se ukvarjali še z drugimi možnostmi za opravljanje pripravništva, kot je npr. ustanovitev Socialnega inkubatorja, kjer bi v prakso uvajali nove, inovativne ideje študentk in študentov, diplomantk in diplomantov ter drugih akterjev. Podporo Pozivu smo pridobivali z individualnimi podpisi študentk in študentov, diplomantk in diplomantov FSD ter vseh drugih zainteresiranih fizičnih oseb, pa tudi z izjavami podpore različnih pravnih oseb, predvsem s področja socialnega varstva. Zbrali okrog 2000 podpisov Poziva in izjave podpore okrog 40 organizacij. Preko SZS, ki nas je podpirala že od vsega začetka, smo razmeroma hitro navezali stik z DSRS. Naše predstavnice in predstavniki so omenjeno problematiko predstavili na 19. seji Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo zdravstvo in invalide. Na podlagi sklepov omenjene komisije je DSRS 22. aprila 2009 na svoji 15. redni seji sprejel Mnenje k Predlogu za razrešitev problematike izvajanja pripravništva na področju socialnega varstva, v katerem predlaga MDDSZ, naj v dveh mesecih pripravi ukrepe, ki bodo sanirali nevzdržno stanje glede predpisanega pripravništva socialnih delavk in delavcev. 13. maja 2009 je bil prvi sestanek z MDDSZ, kjer smo dobili obljube o reševanju problematike pripravništev , vendar so bile zgolj ustne in nam niso dajale nobenih zagotovil. Potem pa se je MDDSZ za pol leta zavilo v molk. Kljub številnim prošnjam za predajo Poziva ter za skupen sestanek s SZS in stroko, odziva ni bilo. Premaknilo se je šele, ko smo nedvoumno napovedali , da bo 14. oktobra 2009 javna predaja Poziva ministru Svetliku brez možnosti spremembe datuma. MDDSZ je v sredo, 7. oktobra 2009, končno sklicalo skupen sestanek, katerega rezultat je bil sklep ministra o imenovanju delovne skupine za pripravo predloga projekta za izvajanje pripravništva v socialnem varstvu, v kateri sodelujeta po dve predstavnici oz. predstavnika MDDSZ, SZS ter študentk in študentov FSD. Projekt naj bi trajal do konca leta 2014, financiral naj bi se iz Evropskih socialnih skladov (ESS), MDDSZ pa naj bi poskrbelo za premostitev 120-dnevnega zamika plačil iz ESS. Projekt je na svoji seji 20. oktobra 2009 podprl tudi Upravni odbor SZS, tako da delovna skupina že pripravlja predlog.
Javni shod za ureditev pripravništva - 14.10.2009
V sredo, 14. oktobra 2009, smo organizirali javni shod ob predaji Poziva ministru Svetliku. Intenzivne priprave s poudarkom na mobilizaciji smo izvajali že od začetka novega študijskega leta, še posebej pa v dveh dneh pred shodom. Javnega shoda se je udeležilo okrog 300 študentk in študentov, diplomantk in diplomantov FSD brez pripravništva ter drugih podpornic in podpornikov, kar glede na velikost fakultete ni majhna številka. Shod se je začel pred FSD na Topniški ulici. Nadaljevali smo po ljubljanskih ulicah do Trga OF, kjer smo imeli krajši postanek pri Maistrovem spomeniku z odprtim mikrofonom. Po postanku pa smo se odpravili do MDDSZ na Kotnikovi ulici, kjer je študentske predstavnice in predstavnika sprejel minister Svetlik. Predaji Poziva je sledil krajši pogovor, medtem pa so se pred poslopjem ministrstva nadaljevali govori udeleženk in udeležencev shoda. Nato je množici spregovoril še minister Svetlik, ki je obljubil zgolj 50 do 80 pripravniških mest. Zato in zaradi nekaterih drugih izjav je bil deležen ogorčenih žvižgov. Minister je poskušal zmanjšati odgovornost MDDSZ za nastali položaj in jo porazdeliti na številne druge akterje. Poudarjal je vlogo SZS pri izvajanju pripravništev in njeno neodvisnost od ministrstva. Usmerjal nas je tudi na Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za pravosodje ter v podjetja, kjer se prav tako lahko opravlja socialno delo. Univerza v Ljubljani (UL) in FSD naj bi bili po ministrovih besedah odgovorni, ker naj bi razpisovali preveč vpisnih mest za študijski program socialnega dela. Najbolj pa preseneča, da je dr. Svetlik krivdo za premajhno število pripravniških mest poskušal zvaliti celo na posamezne študentke in študente, ker naj bi izbrali poklic, po katerem ni dovolj povpraševanja. Po njegovih besedah naj bi sistem socialnega varstva potreboval veliko manj strokovnih delavk in delavcev kot je diplomantk in diplomantov na tem področju. Svetlikova izjava je milo rečeno nenavadna, sploh za nekdanjega prorektorja UL in sedanjega ministra, pristojnega za socialne zadeve. Kjer je socialna država dobro razvita, je socialno delo eno med bolj iskanimi poklici. V razmerah ekonomske krize v večini držav Evropske unije potrebe po strokovnih delavkah in delavcih v socialnem varstvu naraščajo, medtem ko v Sloveniji v zadnjih letih iz nerazumljivih razlogov upadajo, čeprav je Slovenija že po Ustavi socialna država. Potrebe po kadrih so podobno kot v zdravstvu tudi v socialnem varstvu dejansko precej večje od števila razpisanih pripravniških mest. Po Poročilu varuha človekovih pravic za leto 2008 je kar 30% Centrov za socialno delo (CSD) kadrovsko šibkih, zaposleni pa so z vedno novimi obveznostmi že davno preobremenjeni. Vse to negativno vpliva na kakovost opravljenih storitev, za kar pa ne more biti odgovorna niti fakulteta, kaj šele študentke in študenti socialnega dela. Negativen je tudi vpliv na razvoj stroke, za kar so nujno potrebne nove ideje in inovacije. Kljub vsemu ocenjujemo, da je bila izvedba shoda zelo uspešna. Udeležba je bila celo nad pričakovanji, vzdušje je bilo pozitivno naravnano in ni prišlo do niti enega konflikta s policijo. Za razliko od ostalih študentskih manifestacij, je shod potekal tudi popolnoma brez alkohola. Zadovoljni smo tudi z odzivom medijev, saj je shod našel pot v vse glavne radijske in televizijske dnevno informativne oddaje, v časopise in druge medije. Na ta način smo na problematiko pripravništva uspeli opozoriti tudi širšo javnost.
Kako naprej?
Tripartitna delovna skupina je imela doslej že štiri sestanke, na katerih smo obravnavali osnutek predloga projekta. Delo skupine se nadaljuje. Študentke in študentje bomo poskušali v skupini čim bolj dejavno sodelovati, dokler projekt ne bo sprejet. Za nas so najpomembnejše trdnost in finančna vzdržnost projekta, kar vključuje tudi vprašanja zakonitosti vseh elementov projekta, ter seveda število pripravniških mest. Znana je naša zahteva po 150 mestih za diplomantke in diplomante FSD, trenutno pa je ponujenih 100 mest za vse, ki lahko pristopijo k strokovnemu izpitu, ne glede na študijski program. Naše zahteve bomo poskušali čim bolje argumentirati. Če se kaj zalomi, pa so odprte vse opcije. Pripravljeni smo na delovanje v več smereh in na različnih nivojih. Svoje zahteve nameravamo usmeriti tudi na ministrstva, pristojna za zdravstvo, šolstvo in pravosodjem saj s teh področij socialno delo počasi izginja. Možno je tudi povezovanje s študentkami in študenti drugih fakultet, ki se soočajo s podobnimi težavami, skupno delovanje z različnimi skupinami v smeri širših sistemskih sprememb na ravni celotne države, pa tudi nove, še večje protestne akcije. Svoje delovanje bomo poskušali sproti prilagajati nastalemu položaju.
Discussion
Reply to this article