27. aprila, na dan Osvobodilne fronte, gremo na ulico, na antifašistično manifestacijo. Ne zato, ker smo nostalgični za slavno preteklostjo, ne zato, ker hočemo lepšo prihodnost, ampak zato, ker hlastamo po sedanjosti. Ker čutimo silen pritisk naše potencialne svobode in moči, ki ju z vse večjo težavo in zato vse bolj brutalno brzda vladavina strahu. Čutimo, kako svobodni bi lahko bili, če bi strmoglavili vladavino strahu – vladavino bank in borz, družbe kontrole, militarizma, izkoriščevalcev našega dela, bitij resentimenta, ki nas terorizirajo z vsiljevanjem zasužnjevalne morale, normalnosti, delovne etike in identitetne vojne.
Kot zgodovinski partizani moramo tudi mi oblikovati osvobodilno gibanje, ki bo premagalo vladavino strahu. Zgodovinski osvobodilni boj in partizanska vojska sta bili formaciji, ki sta tolkli vladavino strahu in sprožili ter vodili proces razvoja in modernizacije zaostalega, potlačenega in ponižanega ljudstva. Takratna partizanka in partizan sta bila zazrta v prihodnost, danes sta se bila pripravljena žrtvovati za lepši jutri. Danes pa se nimamo kaj žrtvovati. Zgolj osvoboditi se moramo in si povrniti ukradeno moč. Današnji osvobodilni boj in partizansko gibanje morata tolči vladavino strahu, da sprostita svobodo izražanja in kreativnost, da se sprosti naša moč, ki jo krade in blokira vladavina strahu. Naš čas je sedanjost.
Zgodovinski partizani so organizirali ilegalni odpor in šli v hosto, da bi tvorili osvobojena ozemlja in politično mašino, v kateri se odvijejo procesi emancipacije, modernizacije in discipliniranja ljudstva - da bi lahko vstopilo v industrijsko produkcijo. Partizani postfordističnega in postindustrijskega proletariata pa ne gredo v hosto. Odpor in politična mašina današnjih partizanov je organizacija eksodusa iz družbe dela, iz režima dela, ki je absurden trud, ki ga moramo dnevno dajati šefom. Ta eksodus je boj proti naši degradaciji in marginalizaciji, za reapropriacijo odtujenega dela, ki nam je ukradeno skozi privatizacijo skupnega bogastva in za garantiran, od dela neodvisen, družben dohodek - za delo, ki ni disciplina, ampak užitek.
Pozivamo vse nevidne delavce in delavke sveta, postfordistične proletarce, prekerne delavke in delavce, proletarizirane študente in študentke, marginalizirane proizvajalce družbenega bogastva, razkurjene mezdne delavce, mnogotere oblike življenja, ki jih zatira izkoriščevalska vladavina strahu, da 27. aprila na ulicah Ljubljane oblikujemo osvobodilno partizansko gibanje - eksodus iz zatirajoče, usrane, ponižujoče, enodimenzionalne in absurdne družbe dela. Čas je, da začnemo tolči vladavino strahu, da izborimo skupno, nove oblike garancij in pravic, ki nas bodo potegnile iz osame in zatirajočih fašistoidnih skupnosti.
Vsi na ulice!
Proti vladavini strahu, fašizmu in globalnemu apartheidu! Za univerzalen in zagotovljen dohodek, za skupno, za svobodo izražanja in oblik življenja!
Discussion
Reply to this article